Legendarni proizvajalec avtomobilov, Henry Ford, je leta 1926 implementiral 40-urni delovnik, razdeljen čez pet dni, pri čemer je zaposlenim dal prosta soboto in nedeljo. Skoraj stoletje kasneje pa je prišel čas za inovacije in nove prilagoditve delovnega tedna.
Severnoevropska podjetja že nekaj časa vztrajno spreminjajo svoje pristope k delovnemu času in življenjskemu ravnotežju svojih zaposlenih. Vse več podjetij se odloča za prehod na 4-dnevni delovnik, ki obeta izboljšanje produktivnosti in boljše življenjske pogoje za svoje zaposlene.
V tem članku ti bomo predstavili nekaj nasvetov, ki ti bodo pomagali učinkovito organizirati svoje delo v coworkingu okolju.
Prednosti in izzivi 4-dnevnega delovnika
Povečana produktivnost in boljše počutje
Urška, zaposlena kot vodja projektov v ameriškem startupu ZEBDEE, že 2 leti koristi 32-urni delovni teden in prav tako potrjuje, da je ključna prednost za podjetje povečana produktivnost zaposlenih. »Krajši delovni teden nas zaposlene spodbuja, da smo bolj osredotočeni in učinkoviti med svojim delovnim časom, saj se zavedamo, da imamo manj časa za dokončanje nalog. Ampak, res ni težko štiri dni malo bolj trdo delati, če veš, da si potem tri dni prost. Res sem srečna, da lahko petke izkoristim za svoje osebne obveznosti in stvari, ki me osrečujejo,« dodaja Urška.
Poleg tega, da so zaposleni bolj produktivni, se pogosto počutijo bolje. Manjša obremenitev z delom jim omogoča več časa za družino, hobije in sprostitev, kar pozitivno vpliva na njihovo fizično in duševno zdravje. Večja zadovoljstva zaposlenih pa lahko vodijo do manjšega odsotnosti z dela in boljših medsebojnih odnosov v podjetju.
Zmanjšanje stroškov in okoljski vpliv
Poleg izboljšane produktivnosti in zadovoljstva zaposlenih, 4-dnevni delovnik prinaša tudi druge koristi za podjetja. Ena od njih je zmanjšanje stroškov. S krajšim delovnim tednom se lahko podjetja izognejo določenim operativnim stroškom, kot so elektrika, ogrevanje in vzdrževanje pisarniških prostorov. Poleg tega lahko privarčujejo pri stroških za hrano in prevoz svojih zaposlenih.
Hkrati pa se ta pristop ujema z naraščajočo ozaveščenostjo o okoljskih vplivih. Krajši delovni teden pomeni manj vožnje na delo, kar zmanjšuje izpuste CO2 in prometne zastoje. Tako podjetja kot zaposleni lahko prispevajo k bolj trajnostnemu načinu življenja.
Spolna enakopravnost na delovnem mestu
Krajši delovnik predstavlja korak proti boljši enakopravnosti na delovnih mestih. Razlike v plačilu med spoloma se začnejo povečevati, ko ženske dobijo otroke. Do časa, ko otrok dopolni 12 let, je plačna razlika med spoloma že 33%, kot ugotavlja britanski inštitut Fiscal Studies. Ključni razlog za nižje plače žensk v primerjavi z moškimi je, da ženske pogosto delajo manj ur, ker dajejo prednost skrbi za otroke pred svojo kariero. Ženske pogosto prevzemajo večji del odgovornosti glede skrbi za družino in gospodinjskih opravil. Z manj delovnimi dnevi v tednu imajo tako več časa, da uravnotežijo delo in domače odgovornosti, kar lahko zmanjša občutek obremenitve in stresa.
Krajši delovni teden sicer ne bo sam po sebi rešil vseh neenakosti, povezanih s spolno enakopravnostjo, vendar lahko pripomore k izboljšanju delovnih razmer in spodbuja bolj enakopravno in vključujoče delovno okolje za vse zaposlene.
Kaj pa so ključni izzivi 4-dnevnega delovnika?
Kljub številnim prednostim ima 4-dnevni delovnik tudi svoje izzive. Prvič, ni primeren za vse vrste delovnih mest in podjetij. V nekaterih sektorjih, kot je zdravstvo ali storitvena industrija, je potrebna stalna prisotnost, zato skrajšan delovni teden ni izvedljiv. Poleg tega se lahko pojavijo težave pri organizaciji dela in komunikaciji med zaposlenimi.
Drugi izziv je pritisk na zaposlene, da opravijo enako količino dela v krajšem času. To lahko vodi v stres in utrujenost, če zaposleni nimajo ustreznih orodij za upravljanje svojega časa. Zato je ključno, da se podjetja, ki razmišljajo o prehodu na 4-dnevni delovnik, dobro pripravijo in zagotovijo potrebno podporo za svoje zaposlene.
Tretji izziv lahko predstavlja slovenska zakonodaja. Uvedba 32-urnega delovnega tedna je dovoljena, vendar pa povezana s kar nekaj administrativnimi izzivi. Podjetja morajo zagotoviti, da so delovne ure in pogodbe v skladu z veljavnimi zakoni in predpisi, kot so Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) in kolektivne pogodbe.
Četrti izziv, ki prav gotovo ni zadnji, je pa eden ključnih, zakaj se podjetja v večji meri še ne odločajo za uvedbo skrajšanega delovnega časa, je poslovno sodelovanje s partnerji in strankami. Podjetje mora razmisliti, kako bodo spremembe vplivale na odnose s strankami in partnerji, ki nimajo krajšega delovnega tedna in na 5. dan še vedno pričakujejo opravljeno storitev. Seveda je vse stvar dogovora in zagotovitve, da bodo potrebe strank še vedno ustrezno obravnavane.
Je skrajšan delovni teden primeren za vas?
4-dnevni delovnik je vedno bolj priljubljen zaradi svojih številnih prednosti, vključno z izboljšano produktivnostjo, zadovoljstvom zaposlenih in zmanjšanjem stroškov. Vendar pa ni univerzalna rešitev in ni primeren za vsa podjetja in poklice. Preden se odločite za prehod na krajši delovni teden, se prepričajte, da temeljito preučite svoje potrebe in možnosti ter se posvetujete z zaposlenimi.
Zagotovo pa je 4-dnevni delovnik ena izmed možnosti kako izboljšati delovno izkušnjo zaposlenih in prispevati k bolj trajnostnemu načinu življenja, zato je vsekakor vredno razmisliti o krajšem delovniku. S pravilnim načrtovanjem in izvajanjem lahko 4-dnevni delovnik prinese izjemne koristi tako za podjetja kot za zaposlene.
